Janja Lamovšek s.p., Agrokombinatska cesta, Ljubljana, Slovenija

©2019 by Objemi se. Proudly created with Wix.com

Search
  • Janja Lamovšek

Kaj vemo in česa ne: dognanja o COVID-19

POSODOBLJENO: 20. MAREC 2020


Mnenja o grožnji, ki jo za Slovenijo predstavlja bolezen COVID-19, so razdeljena. Poslušamo, kako nam strokovnjaki svetujejo uporabo preventivnih ukrepov, po drugi strani pa so ljudje prav zaradi teh izjav razcepljeni. Eni vidijo v teh izjavah zaroto. Čutijo, da nam prekrivajo resnico, ker nočejo ustvarjati panike, a učinek je ravno tak – panika. Drugi se zgražajo zakaj sploh dajati kakršnekoli nasvete, saj gre le za gripi podobno bolezen. Nič posebnega.


Znanstveniki imajo izredno širok pogled na življenje. In prav je tako. Ampak v takih primerih lahko izpadejo neobčutljivo za strah ljudi. Razumemo, da je preveč ljudi na svetu. Vsi se zavedamo, da bodo najmočnejši preživeli. Taka je pač naravna selekcija. Tudi tega se zavedamo, da mnogo preveč ljudi umre zaradi lakote kot za koronavirusom. Dejstvo je, da na vsako bolezen ali situacijo, dokler se dogaja drugim, lahko gledamo nepristransko. Takoj, ko zboli eden od naših ljubih, zadeva postane še kako osebna.


Odločila sem se, da raziščem kaj so znanstveniki odkrili o virusu in kaj imajo o njemu za povedati. Mnenje si boste zagotovo ustvarili sami. Pomanjkanje pravih informacij je ključno, da se ustvarja panika in strah pred neznanim. Ko bomo vedeli kje stojimo, bomo tudi razumeli kam moramo iti.


Naj še poudarim, da sem mikrobiolog, a nisem klinični mikrobiolog niti epidemiolog, in nisem strokovnjak za koronaviruse. Imam zgolj osnovno znanje o klinični mikrobiologiji. Sem samo oseba, ki jo skrbi naraščajoča panika in si želi zaščititi družino. Zapis, ki sledi je zbirka informacij iz strokovnih člankov.Izvorne članke najdete na koncu.


dr. Janja Lamovšek, uni. dipl. mikrobiol.


Zgodba o virusu SARS-CoV-2, povzročitelju bolezni COVID-19:


Prvi izbruhi

Decembra 2019 so na Kitajskem v glavnem mestu Wuhan province Hubei zabeležili porast atipičnih pljučnic, ki jih povzroča nov koronavirus SARS-CoV-2 (COVID-19 so poimenovali bolezen). Sprva se je COVID-19 pojavil v 31 provincah Kitajske in 24 državah po svetu (ZDA, Japonska, Rusija, Kanada, Koreja, Francija, Nemčija, VB, Španija, Filipini, itn.).

Število obolelih in umrlih spremlja in objavlja tudi Evropski Center za nadzor nad boleznimi (ECDC):

https://www.ecdc.europa.eu/en/geographical-distribution-2019-ncov-cases

https://qap.ecdc.europa.eu/public/extensions/COVID-19/COVID-19.html


Bolezenska znamenja

Tipična bolezenska znamenja vključujejo vročino, suh kašelj, oteženo dihanje, bolečino v prsih, glavobol, boleče mišice in utrujenost.


V začetni fazi, t.j. nekaj dni pred nastopom vročine, lahko oboleli čuti glavobol, omotico, slabost ali ima diarejo. Pri starejših ljudeh obstaja večja verjetnost oteženega dihanja zaradi prizadetosti pljučnih mešičkov. Bolezen se lahko izrazi tudi v nepravilnem delovanju organov (šok, akutna poškodba srca, ledvic) in v hujših primerih lahko vodi v smrt. Krvna slika obolelih običajno kaže normalno ali zmanjšano število belih krvničk, drastično znižanje števila limfocitov, trombocitov, povečano raven proteina C.


Inkubacijska doba virusa je ocenjena na 5 dni, vendar niha med 1-14 dni. V povprečju se prva znamenja pokažejo 12,5 dni po okužbi. Dvotedenska karantena je torej dovolj, da se izrazi bolezen.


Tudi okuženi brez znamenj bolezni (asimptomatski prenašalci) lahko prenašajo virus. Pri njih je inkubacijska doba okoli 19 dni, kar znatno oteži obvladovanje izbruhov (Bai in sod., 2020) (to je tudi razlog za vsesplošno karanteno v okuženih državah).


Največ okuženih je starih med 30-79 let, a okužijo se lahko prav vsi. Večina je moških. Med okuženimi, ki prebolevajo težjo obliko bolezni, je skoraj polovica takih s kronično boleznijo (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja).


Sprva je kazalo, da je smrtnost med Kitajci večja kot drugod po svetu, a videti je, da se Italija približuje Kitajski po številu umrlih. Tetro (2020) je v sredini februarja posumil, da kažejo Kitajci hujša bolezenska znamenja zaradi povečane aktivnosti protiteles (ADE – antibody-dependent enhancement). Pravi, da tisti, ki kažejo najhujša znamenja bi lahko bili predhodno že izpostavljeni koronavirusom. Mehanizem v ozadju so raziskovali že ob izbruhu virusa SARS-CoV leta 2003.


Čeprav so sprva mislili, da zunaj Kitajske velika večina okuženih preboli bolezen v milejši obliki, je slika povsod po svetu enaka. Izkazalo se je, da večina pacientov preboli bolezen celo brez posredovanja zdravnikov. Po dostopnih podatkih 20 % od okuženih ljudi kaže simptome težje oblike bolezni, smrtnost je ocenjena na 3,41 % (20.3.2020).


Največje vprašanje, ki si ga postavljajo zdravniki je, kako pozdraviti bolezen. Katera zdravila delujejo in katera ne?


  • Antivirusna učinkovina Remdesivir se je izkazala za učinkovito pri enem pacientu v ZDA (tam je že registrirana za uporabo).

  • Uporaba kortikosteroidov podaljša življenje koronavirusa v telesu.

  • Arbidol uporabljajo na Kitajskem, ker se je izkazal za učinkovitega pri zmanjševanju količine virusa SARS-CoV (2003).

  • Kombinacija učinkovin hidroksiklorokin in azitimicin za zmanjšanje količine virusov;

  • ECMO (Extracorporeal membrane oxygenation) se uporabi v zadnji sili.

Med drugim so francoski zdravniki opozorili na rabo ibuprofena za zniževanje vročine. Ta naj bi poslabšal bolezenska znamenja COVID-19, saj naj bi nekatere protivnetne učinkovine olajšale razvoj bolezni in poslabšale stanje bolnika. Priporočen je bil paracetamol. Svetovna zdravstvena organizacija je to že zanikala in sedaj ne preprečuje rabe ibuprofena (19.3.2020).

Kot v opozorilo, resnica je nekje vmes. Če vročine ne morete znižati z ibuprofenom, preiskusite paracetamol (npr. Lekadol). Morda ibuprofen res ni škodljiv, a previdnost ni odveč. Vsi se drugače odzivamo.


Previdnost tudi pri aspirinu. Jemanje aspirina ob vročini ali bolečinah pri otrocih in mladostnikih lahko vodi v razvoj Reyevega sindroma. Reyev sindrom je redka, a nevarna oblika bolezni, ki povzroča nabrekanje ledvic in možganov. Najbolj pogosto prizadene otroke in mladostnike, ki prebolevajo virusno okužbo, predvsem gripo ali vodene koze.


Opis povzročitelja COVID-19

Koronavirusi so bili identificirani okoli 1970 in prepoznani kot povzročitelji navadnega prehlada in drugih dihalnih obolenj. Gre za viruse iz družine Coronaviridae, red Nidovirales, s 4 rodovi (alfa- , beta- , gama- in delta-koronavirus).


Dokler se niso pojavili izbruhi bolezni leta 2003 (SARS-CoV) in 2012 (MERS-CoV), znanstveniki niso vedeli, da imajo koronavirusi tako močan potencial povzročanja izbruhov bolezni.


Bolezen v Wuhanu je povzročil virus iz rodu beta-koronavirus. Ta ima tipično obliko in zgradbo genoma koronavirusov. SARS-CoV-2 je glede na genske zapise soroden virusom, ki pri netopirjih povzročajo bolezen SARS (seva ZC45 in ZXC21). Primerjava genomov je pokazala, da je povzročitelj COVID-19 podoben SARS-u v 79,5 % , kar pomeni da gre za novo odkrit virus iz rodu betakoronavirusov. Z virusom SARS-a imata skupnega prednika, najverjetneje med koronavirusi iz netopirjev.


Zgradba koronavirusov. (foto: Wikimedia)


Izvor koronavirusa COVID-19

Raziskovalci so odkrili, da je 27 od 44 pacientov, ki so oboleli za COVID-19, bilo izpostavljeno Huanan tržnici z morsko hrano v mestu Wuhan. Kazalo je, da bolezen izvira s tržnice. Kitajski center za nadzor nad boleznimi (CDC) je potrdil, da so v 33 okoljskih vzorcih odvzetih s tržnice našli genski material novega koronavirusa. Za 42 % pozitivnih vzorcev (14/33) se je izkazalo, da so bili odvzeti na delih tržnice, kjer prodajajo divje živali. Kar je ostalo nepojasnjeno je obolevanje ljudi za COVID-19 po obisku Wuhana, s tem da nikoli niso obiskali tržnice. Poleg tega so se pojavili primeri, ko oboleli sploh niso bili v Wuhanu. Takrat je WHO sprejela (sprva izločeno možnost), da se virus lahko prenaša s človeka na človeka. Konec januarja (31.1.2020) pa razglasila bolezen COVID-19 za mednarodno grožnjo javnemu zdravju.


Nanshan Zhong in sod. (Gwan in sod., 2020) so izbrskali podatke o 1099 pacientih z laboratorijsko dokazano okužbo COVID-19, in sicer iz 552 bolnic na Kitajskem. Iz podatkov so ugotovili, da sta bili 2/3 pacientov v stiku z ljudmi iz Wuhana, manj kot 1/3 jih je obiskalo Wuhan, samo 1,18 % pa jih je bilo izpostavljenih divjim živalim. Zaključili so, da se virus lahko prenaša med ljudmi, vendar ni jasno kaj oz. kdo je posredni gostitelj, ki spodbuja izbruh.


Paraskevis in sod. (2020) so potrdili sorodnost in izvor virusa COVID-19 iz netopirjev in predlagali, da so netopirji primarni gostitelji. Ampak, če so netopirji izvorni gostitelji, kdo je vmesni? Ji Wei in sod. (2020) so analizirali genome nekaterih živalskih vrst in dveh kač ter odkrili, da bi lahko bile vmesne gostiteljice kače, vendar je večina raziskovalcev o tem dvomila. Člani univerze South Agricultural University so naknadno zbrali več kot 1000 divjih živali in izvedli obširno metagenomsko analizo. Ugotovili so, da betakoronavirus, ki okužuje pangoline (sesalce iz družine luskarjev, podobni so pasavcem) kaže 99 % podobnost s SARS-CoV-2 (COVID-19). Pangolin bi lahko bil vmesni gostitelj, a to še ni potrjeno.



Pangolini so luskarji, ki se pretežno prehranjujejo z mravljami. Na Kitajskem je veliko povpraševanje po njihovem mesu in luskah. (foto: Shutterstock)


Sumijo, da glede na taksonomijo in značilnosti teh virusov, med možne gostiteljske vrste spadajo psi, ovce, pujsi in krave. S teh vrst bi se virus lahko prenesel na človeka, ob tem je perutnina izključena, saj njo okužujejo primarno gama-koronavirusi. Nekateri so prepričani, da je vmesni gostitelj prašič.


Poti prenosa in širjenja COVID-19

Morda ni naključje, da je do največjega izbruha prišlo v času praznovanja kitajskega novega leta. V tem času veliko Kitajcev potuje iz Kitajske in se konec januarja vrača nazaj. Ocenjujejo, da so Kitajci opravili približno 3 milijarde potovanj v roku 40-ih dni. Preden so izdali prepoved potovanj (23. januar 2020), je okoli 5 milijonov ljudi zapustilo Wuhan, epicenter izbruha. Več kot tretjina jih je potovala izven province Hubei. Omejitev stikov med ljudmi je bilo nujno, saj tudi tisti, ki kažejo blage simptome lahko širijo bolezen. Ukrepi, ki jih je sprejela Kitajska vlada, so bili: nezaželeno masovno zbiranje ljudi, odpoved večjih dogodkov, zaprtje šol, univerz, javnih uradov, knjižnic, muzejev in tovarn. V omejenem obsegu je ostal javni prevoz. Ljudje so se potem sami začeli skrbeti za svojo varnost. V preteklih epidemijah so se ukrepi za omejevanje stikov med ljudmi že izkazali za učinkovite.


Pot prenosa koronavirusa SARS-CoV-2 je s kapljicami (kihanje in kašljanje) ter z neposrednim stikom. Virus so našli tudi v solzah. V številnih pacientih so virus potrdili tudi v blatu, vendar ni znano ali aktivni virusni delci dejansko preživijo v prebavnem traktu. Kar prav tako še ni potrjeno je prenos virusa prek površin (kljuke na vratih, zvonci, stikala, ipd.). Nekateri raziskovalci so prepričani, da je tak način prenosa poleg kapljičnega in neposrednega stika eden najpomembnejših. Klinični testi še potekajo. Dotlej pa svetujejo skrbno umivanje rok, nošenje rokavic in uporabo mask.


V Wuhanu so tudi potrdili okužbo s COVID-19 pljučnico pri 30 ur starem dojenčku, ki se je okužil prek matere v bolnici. Nedavno so objavili študijo, kjer so pregledali 9 novorojenčkov in testirali tekočine mater v zadnjem tromesečju (amniotična tekočina, kri v popkovnici, bris žrela, materino mleko) ter potrdili odsotnost virusa v vseh vzorcih. Dodatne preiskave so v teku.


Do zdaj ni poročanj o prenosu virusa s krvjo.


Je pa veliko tveganje za prenos koronavirusa z aerosoli. Aerosoli so razpršeni delci v zraku. Študija iz leta 2010 je nakazala, da lahko z omejeno uporabo ventilacijskih sistemov in zmanjšanim ustvarjanjem aerosolov, znatno omejimo prenos virusa gripe prek zraka (Wong in sod., 2010). Kljub temu trdnih dokazov, da se COVID-19 prenaša z aerosoli ni, o tem le sklepajo glede na epidemiološke podatke o okužbah med zdravstvenim osebjem.


Luo in sod. (2020) so primerjali podatke o pojavu bolezni v različnih podnebnih pogojih Kitajske. Spraševali so se, v kakšnih pogojih lahko virus preživi in še vedno povzroča bolezen. Iz podatkov sklepajo, da s prihodom pomladi in s tem povišanja temperatur in vlage, ni nujno, da se bo razširjanje bolezni ustavilo. Razen seveda, če bodo ukrepi za preprečevanje širjenja uspešni. Kar trenitno še ni znano je vpliv absolutne zračne vlage (100 %) in temperature na prenos bolezni.


Francozi so ob potrjenem sumu virusa SARS-CoV-2 uvedli sistem, ki opredeljuje nevarnost okužbe ob stiku:

Raven tveganja za okužbo

Zanemarljivo: Oseba, ki je bila kratek čas (< 15 min) v stiku z okuženim v javnih prostorih (npr. javna prevozna sredstva, restavracije, trgovine) ali z zdravstvenim osebjem primerno zaščitenim z varovalno opremo. Navodila: nobena.


Zmanjšano: Oseba, ki je bila blizu (do 1 m), a krajši čas (< 15 min) v stiku z okuženo osebo. Oseba, ki je bila oddaljena od okužene osebe (> 1  m), a je bil stik daljši (javni prostori, zasebni prostori). Navodila: Po stiku svetujemo spremljanje telesne temperature 2-krat na dan, opazovanje bolezenskih znakov. V primeru pojava simptomov (vročina, kašelj) osebe prosimo, da nosijo zaščitno masko in se javijo po telefonu na uradni center za obveščanje.


Zmerno/visoko: Oseba, ki je bila v daljšem (> 15 min) in neposrednem stiku (do 1 m) z okuženo osebo (deljenje sobe v bolnišnici, sostanovalci, izvajanje različnih aktivnosti (služba, družba), skupno potovanje), in sicer brez zaščitne opreme. Navodila: Poleg omenjenega v prejšnjem odstavku, izpostavljene osebe prosimo, da ostanejo doma vsaj 14 dni po zadnjem stiku, in sicer v primeru, da kažejo znake bolezni. Svetujemo jim zmanjšane stike z drugimi osebami v istem gospodinjstvu (razen z uporabo maske). Zaželeno je, da se te osebe dnevno javljajo na center in sporočajo stanje.


Vir: Bernard Stoecklin Sibylle in sod. First cases of coronavirus disease 2019 (COVID-19) in France: surveillance, investigations and control measures, January 2020. EuroSurveill 25(6):pii=2000094. https://doi.org/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.6.2000094

Kaj skrbi infekcijske epidemiologe?

Konec februarja so bile oči epidemiologov usmerjene v Iran, kjer se je število umrlih povečevalo. Epidemiolog Ben Cowling z Univerze Hong Kong je za Nature News (25.2.2020) povedal, da je večje število obolelih v Iranu, Italiji in Južni Koreji posledica okužb, ki jih nismo prepoznali. Kar pomeni, da najbrž ne moremo več zadržati širjenje virusa. Imel je prav. V Italiji se virus še kar širi in terja žrtve (20.3.2020).


Znanstveniki svetujejo uporabo strategije, s katerimi bomo zmanjšali širjenje bolezni. Mednje sodijo ukrepi, s katerimi drastično omejimo socialne stike. Študije o pandemiji gripe iz leta 1918 so odkrile, da je bila v mestih, kjer so zaprli javne prostore (šole, cerkve, gledališča) že zgodaj ob pojavu gripe, manjša smrtnost in manj obolelih v primerjavi z mesti, kjer so take ukrepe izvedli kasneje.


Kljub temu delo znanstvenikov še ni končano. Izvedeti moramo več, če želimo, da bodo ukrepi uspešni. Pojasniti morajo zakaj se otroci na koronavirus odzivajo drugače kot odrasli. Ugotovil so, da se telo odziva na koronavirus kot na virus gripe, a sedaj je vprašanje kako to izkoristiti v razvoju cepiva.


Vprašanje odpornosti

Marc Lipsitch, infekcijski epidemiolog s Harvard H.T. Chan School of Public Health v Bostonu, je za Nature News povedal, da bodo znanstveniki v primeru večjega širjenja koronavirusa med skupnostmi, preverili razvoj odpornosti na virus po okužbi. Sedaj predvidevajo, da so tisti, ki so bolezen preboleli, odporni na ponovno okužbo določen čas – kolikšen ta je, ni znano. Za koronaviruse je znano, da odpornost ni dolga, vsaj pri navadnem prehladu ne. Dodatne raziskave so v teku.


Viri

  • Bai Y, Yao L, Wei T, et al. Presumed Asymptomatic Carrier Transmission of COVID-19. JAMA. 2020

  • Guan W-j, Ni Z-y, Hu Y, Liang W-h, Ou C-q, He J-x, et al: Clinical characteristics of 2019 novel coronavirus infection in China. medRxiv doi:10.1101/2020.02.06.20020974: 2020.

  • Jason A. Tetro. 2020. Is COVID-19 Receiving ADE From Other Coronaviruses? Microbes and Infection, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1286457920300344?via%3Dihub

  • Luo Wei, Maimuna S Majumder, Dianbo Liu, Canelle Poirier, Kenneth D Mandl, Marc Lipsitch, Mauricio Santillana. 2020. The role of absolute humidity on transmission rates of the COVID-19 outbreak. medRxiv doi: 2020.02.12.20022467

  • Paraskevis D, Kostaki EG, Magiorkinis G, Panayiotakopoulos G, Sourvinos G and Tsiodras S: Full-genome evolutionary analysis of the novel corona virus (2019-nCoV) rejects the hypothesis of emergence as a result of a recent recombination event. Infect Genet Evol 79: 104212, 2020.

  • Wei Ji WW, Xiaofang Zhao, Junjie Zai , Xingguang Li: Homologous recombination within the spike glycoprotein of the newly identified coronavirus may boost cross-species transmission from snake to human. J Med Virol doi:10.1002/jmv.25682: 2020.

  • Wong BC, Lee N, Li Y, Chan PK, Qiu H, Luo Z, et al: Possible role of aerosol transmission in a hospital outbreak of influenza. Clin Infect Dis 51: 1176-1183, 2010

  • Zhou, D.; Zhang, P.; Bao, C.; Zhang, Y.; Zhu, N. Emerging Understanding of Etiology and Epidemiology of the Novel Coronavirus (COVID-19) infection in Wuhan, China. Preprints 2020, 2020020283 (doi: 10.20944/preprints202002.0283.v1))

13 views