Bolezen COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 (koronavirus), se izraža na različne načine. Eni bolezen prebolijo mimogrede, drugi izgubijo samo voh in okus, tretji imajo vročino itn.
Kaj je tisto, ki odloča kakšne simptome bomo imeli, nihče ne ve povedati. Videti je, da nosi virus za vsakega posameznika prilagojeno sporočilo.
Ko sem izvedela, da sem pozitivna na koronavirus, je skozi mene švignilo mnogo misli.
Najpogostejše so bile:
-kaj delam narobe?
-zakaj jaz in nihče drug v družini? (In jaz naj bi bila tista, ki se ukvarja z energijskim delom.)
-kaj se še moram naučiti?
Ironično, bolezen ni bila lahka. Na dan pozitivnega testa, so me pričele boleti mišice nog. Počutila sem se, kot bi mi mišice trgalo s kosti in noben položaj mi ni ustrezal. Nisem mogla predolgo stati in ne predolgo ležati. Po svoje je bilo kot bi mi telo v valovih preplavljali porodni krči.
Naslednje dni je bilo samo še huje. Poleg tega sem izgubila voh, okus pa le deloma.
Bolj sem se približevala 8. dnevu po potrjeni okužbi, bolj me je bolelo v prsih in pričel se je glavobol kakršnega nisem bila vajena.
Naj povem, da nisem vajena počivanja, a v tišini svojih misli sem se pričela pogovarjati z virusom. Morda je to posledica bolečin, glavobola, morda obupa, morda le klic na pomoč. Sploh ni važno kaj mi je odgovore pošiljalo, kajti čutila sem, da so resnično namenjeni meni.
In tukaj smo, da 3 lekcije predam naprej.
1. lekcija: POČIVANJE NI LENARJENJE
Od nekdaj rada berem šund romane, a šele zadnjih nekaj let sem nevede to aktivnost uvrstila na svoj seznam stvari za zapravljanje časa. Misel v ozadju je bila, da če že moram brati, berem koristne stvari. Najbrž se je vse začelo, ko smo odstranili TV iz hiše. Do tedaj sem se ob večerih usedla na kavč in se prepustila smehu ali kakšnemu romantičnemu filmu. Nekoč sem bila pravi ljubitelj filmov. Z odhodom TV-ja sem kar naenkrat pridobila čas in namenila sem ga branju poučnih knjig.
Ko sem takole bolna ležala na postelji, sem strmela v knjižno polico in si želela koristno zapraviti čas. Ni šlo. Bolečine mi niso dopuščale. Dejansko sem prve dni morala samo ležati. Ležati in ne misliti na nič. Toliko nisem še v enem dnevu meditirala kot takrat. Samo, če sem se osredotočila na bolečino, sem jo nekako predihala. Če so mi misli ušle, so se bolečine vrnile.
Dojela sem, da ne znam počivati.
Vprašanja, ki si jih zastavi:
- Kaj mi pomeni počivanje?
- Koliko ga sploh potrebujem?
- Kako vem (prepoznam), da potrebujem počitek?
2. lekcija: TVOJ ODNOS DO ZDRAVJA
Z zdravjem nikoli nisem imela težav. Ko sem zbolela, sem običajno tudi hitro ozdravela. Zdravju kot takem nisem nikoli posvečala dovolj pozornosti. No, vsaj zavestno ne.
Ena od mojih rutin je tudi mesečni posvet z orakeljskimi kartami. Gre za načrtno usmerjanje življenja glede na vodstvo mojih vodnikov, angelov in drugih bitij luči. Že dva meseca zapored so mi vodniki kot izziv postavljali zdravje. Ampak tega nisem videla. Dokler nisem zbolela.
Začela sem se spraševati kaj razumem pod pojmom zdravje. Kot strela z jasnega me je zadelo spoznanje, da je zdravje resnično eno najpomembnejših področij v življenju in jaz ga jemljem za samoumevno. Do tedaj me telo nikoli ni zares »pustilo na cedilu«.
Vprašanja zate:
- Kaj je zdravje?
- Kaj lahko dnevno naredim za svoje zdravje?
- Kako naj hitreje prepoznam, da telo potrebuje malo več ljubezni in zdravja?
3. lekcija: MISLI IN ČUSTVA USTVARJAJO POGOJE ZA BOLEZEN.
Če se v zgornje lekcije virus ni veliko vpletal, mi je pri 3. lekciji odkrito spregovoril.
Ne bi bila prava energijska terapevtka, če ne bi vsaj poskušala energijsko zaznavati in spoznavati mikroba, ki se je naselil v meni. Prve dni, ko so bile bolečine v mišicah neznosne, se mi je virus oglašal s področja prve čakre (področje trtice). Čutila sem njegovo prisotnost kot motnjo v delovanju čakre. Kot bi se prisesal nanjo in jo izčrpaval.
Govoril mi je, da je prišel k meni, ker me je strah.
Strah? »Ne«, sem mu ugovarjala, »ni me strah«. »Ja, pa te je,« se mi je posmihal. »Strah te je, da bi zbolela tvoja družina. Raje nase vzameš vso bolezen, kot da bi kdo od bližnjih zbolel. Imam prav?«
Točno tako je bilo. S takimi mislim in strahom, sem nase potegnila črno entiteto, ki mi je izpolnila želje. Zbolela sem samo jaz.
Potrebovala sem tri dni, da sem prekinila vez virusa s prvo čakro. Čeprav sem občutila manj bolečin v mišicah, so se simptomi preselili višje, na področje pljuč, grla in glave.
V tistem času sem si pošiljala reiki. Namesto, da bi se simptomi omilili, me je glava samo še močneje bolela. Simptomi so postajali hujši. Takrat sem zaslišala novo lekcijo: »Reiki, Janja, ti ne bo pomagal. Kar potrebuješ je energija Zemlje. Obnovi vez in obnovila boš sebe.«
Seveda! Kako z lahkoto pozabimo. Svoje stranke vedno učim o pomenu prizemljenosti in zdravilne energije Zemlje. To je tudi moja lekcija. Ne bom tega skrivala, saj se zavedam, da običajno druge učimo tisto, kar moramo naučiti tudi sebe.
Pretirano življenje v glavi te usmeri stran od zaznavanja telesa. In tako znamenj, ki jih pošilja telo tudi ne zaznavaš. Zaznaš jih, ko zboliš. Šele takrat telo dobi vso tvojo pozornost.
Vprašanja zate:
- Me je česa strah? Kako naj se soočim s svojim strahom?
- Sem preveč v svojih mislih? Kako to vem?
- Kaj lahko naredim za svoje telo? Telovadba? Sprehod? Prehrana?
Naj končam s seznamom stvari, ki so simbol zdravja.
Kako veš, da si zdrav?
- Nisi utrujen.
- Imaš zdrav apetit.
- Zaspiš in zbudiš se z lahkoto.
- Imaš dober spomin.
- Se znaš pošaliti.
- Znaš osredotočiti svoje misli in svoja dejanja.
- Nisi neroden.
- Si odkrit, skromen, hvaležen in ljubezniv.
Kako zdrav si?
Če se najdeš v opisu, ti čestitam. Kar tako nadaljuj!
Če se še ne najdeš, se trudi dalje in vedi, da nisi sam.
Objem,
Janja